Čeprav najprej to jesen nisva nameravala na Teden restavracij, so okoliščine vseeno pripeljale do tega, da sva šla na Teden restavracij v Altroké. V nadaljevanju si poglej fotke mesnega in ribjega menija in mojo oceno celotne izkušnje.
Altroké se nahaja v stari Ljubljani na Starem trgu 19. Svojega spletnega mesta nimajo (kako je to sploh mogoče?!), največ informacij pa objavljajo na svoji Altroké Facebook strani. To, da nimajo svojega spletnega mesta in da nikjer nimajo objavljenega svojega menija, me v času Tedna restavracij seveda ni motilo, ker sem vedela, kaj ponujajo v tem tednu, bi me pa sicer zelo motilo. Res zelo motilo. Sem le nekdo, ki se na kulinarično izkušnjo rad pripravi in če se nimaš s čim …
Interier
Altroké je ljubek. Njihov interier je simpatičen, je pa to dokaj mali prostor. Ko je vreme lepo, si predstavljam, da je boljše, saj je zunaj še nekaj prostora. Sicer je pa v samem glavnem prostoru vse skupaj dokaj … no, skupaj. Je pa prostor čist in prijeten. Tudi nekaj detajlov je nadvse simpatičnih. Ko prostor le ne bi bil osvetljen z rumeno svetolobo! Bi bile fotke hrane dosti lepše.
Naročanje
Ko sva se z Domnom kjub vsemu odločila, da greva na njegov rojstni dan jest ven – in da imava na voljo le nekaj uric – sva se odločila za Altroké. Slišala sva, da je prostor nadvse simpatičen, hrana pa prav tako.
Rezervacijo sem naredila prek spletnega mesta Tedna restavracij, kmalu pa sem dobila mail s strani Altrokéja, da moram rezervacijo potrditi dvakrat, takoj po prejetju tega maila in še enkrat dan pred obiskom. Malo nenavadno sicer, ampak sem si pač dala v koledar, da jim pišem mail še enkrat dan pred obiskom.
Ob prvi rezervaciji sem v opombe napisala, da bova izbrala en ribji in en mesni meni, a se to ob vsem tem potrjevanju očitno ni zabeležilo. To sva potem, ko sva v restavracijo prišla, še enkrat povedala natakarici. Bi človek mislil, da si bodo zapomnili, če je že treba tolikokrat potrditi.
Strežba
Preden pridem do hrane, moram povedati, da sem bila nad strežbo razočarana. Na lokacijo sva z Domnom prišla prva, potem pa sva hrano dobivala med zadnjimi, pa čeprav smo vsi jedli enako. Humpf. Prav tako niso vedno povedali, kaj je na krožniku. Tudi nobenega stika niso vzpostavili. Pa še posadili so nas sredi restavracije, medtem ko so si drugi lahko mizo izbirali sami. Njah. Zagotovo sama sebe ne bi posedla v sredino restavracije!
Sicer postrežba ni bila zanič. Se je pa videlo, da niso bili stestirani za tako veliko ljudi in se jim je mudilo. No, pa vseeno! Ne želim, da natakar postane moj prijatelj, želim pa si, da se zaveda, da sem tam in da nisem le ena izmed miz, ki jo mora postreči. Da ne omenjam, da so nama postregli z vinom, ki so ga potem zaračunali. Saj ne, da je problem v tem, saj vedno naročiva še vino, ki ga tudi plačava posebej, problem pa je, da tega niso omenili, ko so ga ponudili. Malvazija je bila ok, vendar za moj okus malo premalo osvežilna.
Hrana
No pa poglejva, kaj sva jedla. Začeli smo s pogrinjkom. To je bil domač grisin s tapenado iz istrske črnice, posut s pinjolami in žitaricami. Tapenada iz oljk je bila prijetna in nikakor grenka, kot je tapenada ponavadi, grisin je bil pa preveč suh. Kot da bi bil star več dni. In ja, vem, da je grisin ponavadi suh. A le ne tako suh!
Potem smo nadaljevali s predjedjo. Ribji meni je vključeval zeliščno polento z bakalajem, češnjevcem in kaprami. Bakalar je bil odličen! Nikjer zunaj še nisem poskusila tako dobrega. Vsekakor si zasluži drugo mesto na svetu za domačim bakalajem Domnovega očeta. Neverjetno.
Mesni meni je vključeval carpaccio popečenega roastbeefa boškarina z rezinami črnega tartufa, parmezanom, rukolo in oljčnim oljem. Vse skupaj je bilo čisto ok, ampak nič presenetljivega.
Naslednja je bila juha. In sicer korenčkova z ingverjem in smetano. Juha je bila okusna, vendar s čisto preveč smetane! Ta je čisto preveč razvodenela juho in s tem uničila močan okus juhe.
Nadaljevali smo z rižoto z jurčki. Riž je bil čisto preveč al dente, čeprav je bila rižota lepo kremasta. Ko bi le vsebovala manj masla in bi se bolj čutili jurčki!
Nato smo prešli na glavno jed. Ribji meni je vključeval file brancina s pečeno zelenjavo in zeliščnim pirejem. Riba je bil odlična, presentljivo ni vsebovala nobenih kosti (kar se zgodi čisto prevečkrat). Zelenjava je bila že malo hladna, pire pa je na krožniku očitno čakal že več minut, saj je imel že skorjico. Sicer je bil po okusu čisto ok.
Mesna glavna jed je vključevala lička boškarina s sirovim štrukljem, pirejem muškatne buče, sotirano zelenjavo in ajdovo pokovko. Lička so bila mehka in zelo okusna, sirov štrukelj pa je bil prav tako okusen in mehak. Tudi pire je bil fajn.
Za sladico smo imeli tortico s figovo marmelado. Velikokrat je sladica razočaranje, ampak ne tu. Znotraj čokoladnega ovoja je bila sladoledna krema, ki je bila ravno prav sladka in zelo zelo dobra. Če bi hrustljav posip le bil bližje tortici!
Takole pod črto – hrana je bila dobra in občasno odlična (bakalar, tortica, tapenada, lička boškarina). Mislim, da sem se že preobjedla zelo podobnih menijev s tedna restavracij in je čas, da grem v tiste restavracije, ki so drugačne in morda tudi eksotične. Imaš predlog?
Toaleta
Ker mi je čistoča pomembna, vedno ocenim tudi toalete. Toalete v Altroké so bile čiste, prijetne in prav vabljive. Impresivno za staro Ljubljano!
Ocena
- Hrana?: Hrana je bila zelo dobra. Prijetno začinjena in lepo prezentirana. Če bi le prišla do naju hitrje (in ne bi bila že občasno hladna!) Morda bi to rešili že topli krožniki?
- Ambient?: Zelo prijeten, čeprav morda malo preveč nagužvan. Morda le zato, ker sem sedela sredi restavracije in ne kje ob strani?
- Postrežba?: Strežno osebje je bilo čisto ok, ampak preveč neosebno. Videlo se je, da se jim mudi in da res potrebujejo še nekaj let (mesecev?) treninga.
- Gremo še kdaj?: Morda pa res. Če bi le lahko videla njihov meni pred obiskom! In ne, ne želim videti le seznam dnevne ponudbe, ki jo objavijo na Facebook strani … Razen, če je to vse, kar nudijo? Če je to res, morajo to nekam napisat.