Blog 017: Feferoni

Danes bo veeeeeliko govora o feferonih, čilijih, tabascu in ostalih pekočih zadevicah. Predstavim tudi, kako jih vzgojiti, kako jih v kuhinji uporabljati in kako za vraga se nanje sploh navaditi. In tudi o tem zakaj so zdravi (tudi za hujšanje!) ter kako skuhati čili marmelado.

Še do pred nekaj leti bi ti rekla: “Feferoni? Ne, hvala!”. Danes je zgodba popolnoma drugačna. Ne bi rekla, da sem s feferoni obsedena (tako kot nekdo, ki ga poznam in pravkar sedi/leži 2 metra stran od mene na kavču in bere knjigo: Oh, živjo Domen!), jih pa rada uporabljam v kuhinji, ponosno pa ti lahko povem tudi to, da sem jih letos prvič vzgojila iz semen! Ja, iz semen! Ha!

Ne bom dolgovezila o vrstah feferonov (ogromno jih je!) in stopnji pekočine (veliko stopenj je!). To si lahko prebereš tudi na spletnem mestu Čili Pipp trgovine, ti bom pa povedala, kako sem se na pekočo hrano navadila. Torej, ključ je v postopnosti in zmernosti. Preden sem poznala Domna, ki obožuje pekočo hrano, sem se pekoči hrani najbolj približala s poprom. Ja, vem, da ni enako, a zame je bila takrat pekočina popra tisto najbolj noro na svetu, ever! Pekočina popra me ni motila, všeč mi je bila.

A feferonov sem se bala. Na mojo (pravzaprav je tako z vsemi ljudmi, glede česar koli!) žalost sem se pekoče hrane bala zaradi govoric, zaradi medijev in zaradi filmov – tam je vse izgledalo tako hudo! Ko vidiš prizore v filmih, kjer ljudje po zaužitju pekoče hrane postanejo rdeči v obraz, se začnejo potiti in kričati, te vse mine. Ker pa sem pogumna punca, sem rekla, j**i ga, bom poskusila. In sem.

Najprej sem kupila mleti čili (ki je pravzaprav mešanica čilija, paprike, kumina, soli, česna …), kasneje kajenski poper (ki je pravzaprav sestavljen iz mletih rdečih čilijev), še kasneje čili olje in na koncu (no, sedaj na koncu koncu še tabasco, čili pasto in čili omake) začela uporabljati sveže feferone. Začela sem postopoma in v manjših količinah. In danes lahko tiste manj pekoče pojem tudi surove. Seveda ne same, ampak s hrano. Sčasoma se v telesu itak razvije toleranca na njihov pekoči okus. Še tale podatek – največ pekočine se ne nahaja v semenih, tako kot večina misli, ampak v beli žili, na katero so semena pritrjena (zato bo feferon najmanj pekoč, če odstraniš semena IN belo žilo).

Ok, še tole, preden nadaljujen – vedno imam težavo, kako reči čiliju – torej tisti rdeči suhcani pekoči papriki, ki jo največkrat prodajajo v naših trgovinah. Pravkar sem prebrala, da je pravilno slovensko, da rečemo feferon, čili smo le poslovenili. Torej, sveži feferoni so pekoče sveže paprike, čili pa je mleta začimba.

Zakaj, zakaj, zakaj bi pa kdo sploh jedel nekaj, kar peče? Čili/feferon NI občutljiv za želodec, kot misli večina. Ker vsebuje posebne kisline, te ob zaužitju spodbujajo delovanje želodčne sluznice in tako ščitijo želodec. S tem se poveča prekrvavljenost prebavnega trakta, pospeši prebavljanje in izločanje plinov. Uživanje feferonov naj bi celo pozdravilo čire na želodcu, hemeroide, so pa tudi učinkoviti pri zniževanju holesterola, varujejo pred srčno in možgansko kapjo in varujejo pred rakom na prostati. Če pa to še ni dovolj – pomagajo tudi pri hujšanju! Ker pekoč občutek vpliva na povišanje telesne temperature, se s tem pospešuje metabolizem maščob in ogljikovih hidratov. Zmaga? Zmaga!

Feferone lahko danes dobiš – različne vrste, oblike, barve, stopnje pekočine – v skoraj vseh trgovinah in supermarketih, in to ne le poleti, dostopni so vse leto. Lahko pa jih vzgojiš tudi doma – če imaš vsaj le balkon in malo sonca. In točno to sem letos naredila tudi jaz. Na feferone moraš sicer misliti že pozimi (februarja), ti pa avgusta res polepšajo življenje – se splača! Seveda, če si tak norec, kot sem jaz. Sicer jih kupi.

Nekako takole gre tole (več tukajle):

kupi svež feferon, mu odstrani semena in ostanek porabi v kateri koli jedi
semena daj v posodico in jih za 24 ur prelij z mrzlo vodo
sredi februarja pojdi po zemljo in pričakuj čudne poglede prodajalcev (lej, tako se je zgodilo meni, tebi se morda ne bo)
zemljo daj v manjši cvetlični lonček, naredi vsaj 5 cm globoko luknjo in vanjo vrzi semena, potem zemljo zalij
zemljo v cvetličnem lončku imej na toplem, zalij jo vsake nekaj dni
ko feferončki vzklijejo, jih daj na svetlo in toplo in redno zalivaj
ko zrastejo 10 cm, jih previdno loči in presadi v večjo posodico (vzemi nekaj najlepših sadik)
ko so že večji (take sadike, kot jih lahko kupiš v trgovini), posamezne presadi v večji lonec z novo zemljo in zalivaj, ko je zemlja suha
čakaj, da rastlinice zrastejo – vsako jutro jih pojdi pogledat in vprašat, kako so (ja, čudakinja sem, sprijazni se)
ko začnejo cveteti, je čas za veselje, kajti iz vsakega cveta se bo razvil po en feferon
počakaj, da feferončki zrastejo, se obarvajo v točno tako barvo, kot je bila “mama” (najprej so zeleni, potem črni in potem rdeči)
uživaj v pripravljanju super različnih jedi in čuti velik velik ponos 😀

Sveži feferoni (pridelani ali kupljeni) pa žal ne zdržijo sveži za vedno. Zdržijo sicer kar nekaj časa, če jih imaš shranjene v hladilniku, a sveži čez celo zimo ne bodo. Jih pa lahko shraniš na en mali milijon načinov.

Lahko jih (za daljši čas rok trajanja):

posušiš (ne le zvezane na vrvico in obešene na sonce, tudi v pečici: operi jih, posuši, nareži na polovice in peci več ur pri odprtih vratih pečice, segrete na 40°C, vmes jih večkrat obrni)
zamrzneš (operi jih, daj v vrečko ali folijo in zamrzni; pred uporabo le odtajaj)
vložiš (v olje ali kis)

Lahko pripraviš tudi različne omake.

Ker imam doma še veliko pridelkov iz feferonov (od leve zgoraj: čili omaka, vloženi feferoni, čili olje, čili marmelada, tabasco; od leve sredina: sveži feferon, čili marmelada; od leve spodaj: čilijevi kosmiči, sušeni feferončki, kajenski poper, mleti čili), sem letošnji pridelek feferonov predelala v čili marmelado in večino čilijev vložila v kis. Recept za čili marmelado najdeš tukaj.

Uf, šele sedaj vidim, da imam res super duper dobro shrambo pekočega bogastva! Pa še čili pasto sem pozabila fotografirat! Hm.

Današnji blog zapis pa nadaljujem=zaključujem z nekaj izbranimi recepti (vsi so tukajle), kjer sem uporabila sveže feferone, mleti čili, tabasco, kajenski poper … Odlično v teh receptih je tudi to, da lahko količino feferonov po želji zmanjšaš ali zvečaš, lahko pa jih tudi popolnoma odstraniš.

Pred seznamom nekaterih izbranih receptov pa še tole – nikogar ne silim v uživanje pekoče hrane, želim le vzpodbuditi zanimanje za njo in te pomiriti, da je prehod na pekočo hrano lahko postopen, lahko se brez vsakršne slabe vesti ustaviš tudi le pri ščepcu mletega čilija in svežega niti ne povohaš – ok, to ti odsvetujem v vsakem primeru. Pravilo je sicer v kuhinji tako – dlje feferon kuhaš, bolj bo jed pekoča. Izbira je tvoja. 🙂

Še tole – če poješ kaj pekočega in želiš, da pekočeeeeee mine, popij malo mleka ali jogurta (kapsaicin v čilijih je namreč topen v maščobi), NIKAR vode ali piva, ker alkohol odplakne ostrino še globje v naše brbončice. Pa še en varnostni predlog – ko ga režeš, se z rokami nikar ne mencaj oči, ampak si roke prej dobro umij z vodo in milom.

Sedaj pa recepti. 🙂

Recept -> Mehiški rdeči riž s pečeno koruzo in zeljno solato