Blog

Blog 004: Rojstni dan v Izoli

0 comments

Da <3 hrano najbrž sedaj že veš, da <3 morje pa morda še ne. Hrana NA morju, ok na Obali, je pa oh, sploh nekaj najboljšega. Ker Domen to ve, me je na moj rojstni dan peljal na kosilo na Obalo, v Izolo. Kaj sva jedla? Same odlične zadeve!

Bil je prekrasen dan, nebo skoraj brez oblačka, pa tudi pihalo ni preveč. Juhu! Res me je skrbelo, da bo spet pihal tisti zoprni mrzli veter, ki te premrazi čisto do kosti. Ampak nope, tokrat ne.

Bambus v Izoli

Izola je moje najljubše mesto na Obali. Všeč mi je njegova ljubkost in odprtost, všeč so mi prijazni ljudje in všeč so mi urejene poti ob morju. Ravno prav za mojo sprehajalno obsedenost! Aja, še ne veš? Dnevno prehodim okoli 10 kilometrov.

Ograja v Izoli

Ampak pred sprehodom je bilo na vrsti kosilo. Mmm mmm mmmm! Že nekaj let na Obali hodiva na kosilo v Hotel Marina. Nikoli nisva bila razočarana, odkar so zamenjali kuharja, je pa sploh fino.

Ob prihodu naju je pričakal tale enostaven prigrinjek. Všeč mi je, da na mizi ni vsega boga, le tisto, kar človek res potrebuje.

Pogrinjek v Hotelu Marina

Kot se za rojstni dan spodobi, sva si privoščila požirek šampanjca. Ravno prave temperature in nežnega okusa. Potem pa je prijazen natakar na mizo prinesel še kruh. Omojbog je bil dober! Res je, Primorci vedo, kako speči dober, odličen, najboljši, mehak, maslen, dasetivustihstopi kruh! Enostavno mnjam!

Šampanjec in masleni kruh

Za predjed sva si zaželela juhe. Take prave. Primorske. Natakar nama je priporočil škampovo juho z divjimi šparglji. Kaj je rekel? S šparglji? PRODANO! <3 šparglje! Kremasta juha s škampovim mesom in majhnimi koščki divjih špargljev, takih al dente na ugriz je bila odlična. Oh ja, zdajle, takoj! bi en krožnik te juhe. Kaj en! Dva!

Juha s škampi in divjimi šparglji

Zame je morje = ribe. Ne razumem ljudi, ki pridejo na Obalo in naročijo meso. Po možnosti pohanje in pomfri. Zakaj? Morje je le 10 metrov stran! Težko se kje dobi bolj sveže ribe kot na Obali. Ok, ok. Razumem ljudi, ki rib sploh ne jedo (vegetarijanci, recimo). Pa ostali? Zakaj ljudje ne jedo več rib? Morda zato, ker jih ne znajo pripravit?

Za glavno jed sva naročila pašto. Pocrkljala sva se s fuži s škampi, češnjevci in ja, spet – divjimi šparglji! Omako sem pomazala z zadnjim kosom kruha. Oh, ta kruh … Kar okusim ga lahko zdajle! Oh.

Fuži s škampi, češnjevci in divjimi šparglji

Kakšnih 10 let nazaj sem se prvič stečala s fuži. Takrat sem bila, priznam, še pravi analfabet, kar se tiče hrane. Uh, kje je že to! Torej. Ravno takrat sva se z Domnom spoznala, pa me je peljal na Obalo na kosilo. Ja, v Hotel Marino. Sem rekla, da hodiva tja že leta! Natakarica nama je prijazno priporočila čisto sveže fuže. Sedaj ti že veš, da je to tip testenin – midva pa … Takole je bilo. Domen se je z natakarico suvereno strinjal, rekel “super, kar to bova”, jaz pa, “seveda!”. Ko je natakarica odšla, pa “kaj je to fuži?” In on, “pojma nimam”! “So to polži? Zagotovo niso polži. Ali pač? Pa saj niso, kajne?” Naj ti povem, bilo je zanimivo! In kakšno je bilo šele olajšanje, ko je pred naju postavila krožnik pašte! Pfff, sva si oddahnila! Danes ne bi imela nič proti polžem, takrat pa nisem bila navdušena.

Pojdiva nazaj v sedanjost! K testeninam sva SEVEDA – se mi zdi, da ni večjih obsedencev s solatami od naju, ok predvsem od mene – jedla mešano solato. Ampak fotkala je nisem. Ups.

Imam pa fotografijo sladice. Uganeš, kaj je bilo v sladici? Sestavina, ki je bila že v predjedi in glavni jedi. In ne, NISO škampi. Daj no, saj veš. Pomisli. Bingo! Šparglji! Po priporočilu natakarja sva se odločila za špargljev tiramisu. Omojbog #2! Odličen je bil! Enkrat ga moram res pripravit doma.

Špargljev tiramisu z jagodami v Hotelu Marina

Jap, dve žlički vidiš. Sladico sva si razdelila, ker sva bila RES sita, pa sva se vseeno želela malo pocrkljati. Bil je le moj rojstni dan, hihi.

Po tem res okusnem kosilu polnem špargljev – oh, sem že povedala, da <3 šparglje? – je sledil kratek počitek na klopci ob morju.

Počitek v Izoli ob morju

Če bi živela na Obali, bi šla prav vsak dan na sprehod k morju. Poglej si no to – te barve, ti kristalčki – tako jaz poimenujem odsev sonca na morju! Ta vonj! Ok, vem, da ga ne moreš vonjati. Verjemi meni, dišalo je! Ahh, nekoč bi res rada živela na Obali.

Pogled na morje v Izoli

Vsakič, ampak res vsakič, ko grem na sprehod ob morju, vanj vržem kamenček ali dva. Zelo kičasto, vem. Ampak briga me, uživam, pa čeprav si včasih nategnem kakšno mišico ali dve na roki, ko kamenček vržem tako daleč kot lahko in prileti v vodo in se na gladini naredi krogec. Aaaah, morje …

Kamenčki v Izoli

Print Friendly, PDF & Email

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

*

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.