V letošnji pomladni različici tedna restavracij sva z Domnom obiskala Sorbaro. Ne prvič in ker so pustili zelo dober prvi vtis, sva se odločila, da preizkusiva njihovo ponudbo tudi v času tedna restavracij. Ali so naju navdušili ali ne, pa preberi v naslednjih vrsticah.
Do sedaj sva z Domnom obiskala že tri tedne restavracij. Najprej sva se udeležila pomladne izdaje leta 2015, ko sva šla v Restavracijo Cubo v Ljubljani (kr njam). V jesenskem delu lani sva obiskala Valvas’or (kr kul) in Restavracijo JB (njaaah) letos pomladi pa sva šla v Sorbaro.
Najbolj so me navdušili v Valvas’orju. Kratek povzetek in veliko fotk si lahko ogledaš v blog zapisu Teden restavracij 2015 jesen. Po lanskem jesenskem rahlem razočaranju sem prebrala več vtisov o drugih lokacijah in o Sorbari prebrala same lepe stvari. Pa sem se odločila, da greva letos nujno tja. O drugih lokacijah nisem/nisva niti razmišljala.
V Sorbari sva že bila. Vsak izmed naju je naročil burger in bil je super. Čisto natančno se ne spomnim, katerega sva naročila, spomnim pa se, da je bil fin. Poleg sva dobila pomfri. Kar mi gre blazno na živce. Sicer je pa res, da vedno več restavracij in burger placov nudi pomfri posebej, kar je res fajn.
Luštno izgleda, kajne? Spomnim se, da mi je bila všeč karamelizirana čebula, ki jo lahko vidiš tamle spodaj, nad kečapom. Vidiš? Jap, karamelizirana čebula ne dobi ravno naslov najbolj seksi hrane na svetu, se pa zagotovo poteguje za najbolj slastno hrano na svetu. Čeprav … ima kar hudo konkurenco! Morski sadeži! Čokolada! Avokado! Sem že rekla čokolada? 😀
No, Sorbara. Sorbara Steak House. Najprej sva – tokrat Domen – rezervacijo naredila po mailu. Ker je bil Matej ravno v mestu, se nama je pridružil tudi on. Ker so bile rezervacije že zaključene, smo rekli, da bo šel z nama in naročil nekaj z menija. Ko pa smo prišli tja, pa nam je prijazen natakar rekel, da lahko tudi on izbere meni s tedna restavracij. Super! Naj se pojedina začne. 🙂
Tepčka! 😀 <3
Že takoj, ko sem se usedla za mizo, sem bila navdušena! Kako minimalističen in kako fenomenalno lep pogrinjek! Poglej si no ta prt! Kakšno super blago, kakšna tekstura, kakšne barve! Joj, oprosti. Malo sem zabluzila. Vendar mi je pogrinjek resnično všeč.
Restavracija je super opremljena. Všeč mi je ta ton in ta stil. Res elegantno. In čisto. Kar je meni reeees pomembno.
Na spletnem mestu Teden restavracij sva prebrala, kaj bodo ponudili in veselila sva se predvsem burgerja. No, vsaj jaz. Ko pa sva prišla tja, pa nam je natakar ponudil izbiro kratkega ali dolgega menija. Ker sva bila lačna in ker naju je dolgi meni zanimal, sva izbrala daljšega. Seveda. Tako kot najbrž večina. Res so sneaky tile gostinci. Seveda je bil daljši meni tudi dražji. Za 9 evrov več, torej namesto 16 evrov je bil daljši meni ovrednoten na 25 evrov. Je pa vseboval dve jedi več. Pa poglejmo, katere.
Najprej še to. Na izbiro smo imeli tudi vinsko ali pivsko izbiro. Domen je izbral pivsko, z Matejem pa sva izbrala vinsko. Vsaka je bila ocenjena na 12 evrov.
Tole je Jakončič rebula (2015). Kar fina, a meni mičkeno presladka.
Prepeličje perutničke so bile presenetljivo mehke in ravno prav sladke. Popleskane so bile z okusno, ne preveč a ravno prav sladko bbq omako.
Ocena: 5/5
Conqueror je pivo, ki ga je Domen dobil najprej. Pravi, da je bil fin.
Prepeličke petutnice so bile prva jed dneva, ki pa jih v kratkem meniju ni bilo. Pri tej jedi mi ni bilo žal, da sva izbrala daljši meni. Z veseljem sem po njej čakala na naslednjo jed. Ki pa je bil …
… grizli burger, sestavljen iz brioche bombetke, medvedjega mesa, majoneze iz iglavcev, čipsa krškopoljske pancete in okisanega šparglja.
Si si tudi ti kda v otroštvu – hmm, seveda je to odvisno od tvoje starosti – lase umival/a z brezovim šamponom? In ti je kdaj malo šampona ušlo v usta? Zakaj sprašujem, te zanima? Ker se je ta majoneza okušala ravno tako! 😀 Ne ne, ne mislim na slab način. Je bila okusna. Ampak resnično me je spominjala na ta šampon! Sicer je bil burger v redu. Meso je bilo zelo podobno govedini, bilo je srednje pečeno in fino mehko. Panceta je bila dokaj neprisotna in po mojem okusu malo preveč pečena, špargelj pa je bil zaradi svoje trdote odličen kontrast vsem ostalim okusom burgerja.
Ampak najbolj impresivna je bila prav barva majoneze. Poglej si jo no! Predvidevam sicer, da so navadno majonezo odišavili z ekstraktom iglavcem in dodali zeleno barvo za hrano. Mislim …, ne vem. Kdo ve?
Ocena: 4/5
Pred naslednjo jedjo smo dobili novo pijačo.
Vino Modri burgundec (2009) je bilo malo čudno. Vonj je bil odličen, tak sladkast in po slivah. Po okusu pa je bil meni presladek. In pookus … po slivah. Nič kaj prijetno.
Incubo pivo je bilo po Domnovih besedah fino.
Naslednja jed je bila juha. Ki je na krajšem meniju ni bilo. Bilo jo je RES težko fotkati.
To je bila dashi juha z wasabi rezanci, krškopoljsko klobasa Klinec, jajcem in zelenjavo. Če me poznaš, veš, da jaz enostavno obožujem juhe. Res. Katero koli in s čimer koli. Ampak tale juha … uf, kakšno razočaranje! 😮 Kaj je bilo narobe, te zanima? Rezanci so bili preveč kuhani. Klobasa je bila medlih okusov. Poširano jajce pa je juho naredilo še dodatno nedefinirano. Res nedovršeno. Zelenjava je bila sicer fina, sama tekočina pa tudi. Kaj bi jaz spremenila? V juho bi dala trdo kuhano jajce in rezance bi malo manj skuhala. Pa bi bila juha dobra. Tako pa žal ni bila.
Ocena: 2/5
Sledila je jed, ki je bila tudi na kratkem meniju.
Tole je ribeye prusjanskega goveda (dry aged 21 dni), pire viola cvetače, bob in espuma (fancy beseda za peno) zažganega sena. Izgleda prav impresivno, kajne? Barvni kontrast zeleno:vijolično je fenomenalen. Zagotovo najlepše izgledajoča jed dneva! Kaj pa okus? No. Pire je bil odličen in kremast. Medo pa je bilo žal premalo toplo, bob pa je bil preveč trd. Zavedam se, da je bil bob tam za teksturo, a vseeno. Kar je preveč, je preveč!
Ocena: 3/5
Čeprav smo bili po dveh pijačah vsi že malo veseli (ber: čutili smo ga), pa čeprav smo vmes ves čas pili vodo – ki je bila postrežena v teh luštnih malih kozarčkih! – …
… smo za k sladici dobili še whiskey. Uh. Whiskey. Ob eni popoldne! 😀 Še dobro, da z Domnom tisti dan nisva imela več velikih planov – ja, petek je bil. 😉
Vsak je dobil majhen kozarček. Piše, da 0,3 cl. Poskusila sem ga, ampak … juck. Preveč sladko. Preveč močno. Domen ga pa je popil! Mojega in svojega. Norc! <3
Zaključna jed dneva je bila pa sladica.
To je gaspačo gozdnih sadežev, sladoled gosjih jeter, tonka in vanilijev piškot. Omaka gozdnih sadežev je bila super, prav tako piškot, sladoled pa je bil, kjub temu, da je bil fino kremast, kar razočaranje. Razumem, da so želeli v vsako jed dati nekaj mesa. Ampak tale sladoled ni bil fin. No mogoče je bil sladoled že fin, a ni pasal fino z vsemi ostalimi okusi. Sladica je bila torej kar ok, a ni navdušila. Še tako, mimogrede – okras na sladoledu je evkaliptus! Ne, nisem vedela. Sem pa vprašala, pa mi je natakar prijazno odgovoril.
Ocena: 4/5
Kaj pa toalete? Ja, vedno in to je res vedno, grem v restavraciji na toaleto. Kjer me s čistočo navdušijo, z nečistočo pa res potrejo. Kako je v Sorbari?
Lepo. Čisto. Prijetno. Elegantno. Super!
Na poti s toalete do mize sem opazila še steklenice vin. Veliko steklenic vina. 😀
In takšna je končna ocena izkušnje v Sorbari:
- Hrana?: Hrana si je prislužila dobro trojko. Najbolj so zafurali s juho. Res. Škoda.
- Ambient?: Odličen! Res čudovita oprema, čistoča na nivoju.
- Postrežba?: Prijazni in profesionalni.
- Gremo še kdaj?: Zagotovo še kdaj.
Izkušnja v Sorbari je bila dobra. Jedli smo kar v redu, pili smo veliko, veliko pa smo se tudi pogovarjali. Matej, hvala, ker si se nama pridružil. 🙂
Sedaj pa še stavek ali ti priporočam obisk tedna restavracij jeseni. Na kratko: ne. Raje se v Sorbaro odpravi kar tako. Ker ne boš razočaran/a!