Ob prvi obletici Sit Fita te prosim za VELIKO uslugo. Da bo Sit Fit še boljši, izpolni kratko (10 vprašanj!) anketo in mi povej, kaj si TI misliš o Sit Fit projektu. Vsem bom neskončno hvaležna, eni/enemu pa bom z največjim veseljem poslala luštno darilo. V nadaljevanju pa še nekaj besed o tem, kako JAZ vidim prvo leto Sit Fita.
Kar eno leto je že naokoli! N.E.V.E.R.J.E.T.N.O. Popolnoma navdušena sem! In čisto nič mi ni jasno. To leto je minilo neverjetno hitro in ogromno se je zgodilo. Vesela sem, da sem v tem letu z recepti vstopila v marsikatero kuhinjo (samo z recepti, ne fizično – to bi bilo malo strašljivo ;)) in da sem kot kuharica, fotografinja in stilistka hrane zrasla tudi jaz. 🙂
Seveda nobena obletnica ni popolna brez številčne analize. Se strinjaš? Tudi če se ne, tukajle je nekaj številk. 😉
- število receptov: 247
- število blog zapisov: 31
- število poslanih mailingov: 26
Saj najbrž že veš, da je delo na blogu o hrani sestavljeno iz (vsaj!) štirih komponent:
- kuhanje – moje največje veselje, ki se bo nadaljevalo do konca mojega življenja, z ali brez bloga
- stiliranje hrane – ogromno trikov se naučiš s poizkušanjem in tudi spremljanjem ostalih blogerjev; Pinterest je ključ!
- fotografija – veliko trikov sem se naučila na tečaju fotkanja na Food Blogger Pro
- pisanje – razvijanje svojega stila pisanja je dolgotrajno, odvisno od dneva in ga še vedno razvijam, z vsakim zapisom posebej
Na začetku Sit Fit poti sem bila najboljša v pisanju in kuhanju, najslabša pa v fotografiji. S kuhanjem sem začela že zelo zgodaj in vedno mi je bilo v užitek. Kasneje, ko sem morala kot vsak odrasel iti v službo, sem ugotovila, da mi kuhanje pomeni tudi čudovit ventil za stres. V kuhinji sva le jaz in hrana in nič drugega. Moja naloga v kuhinji je spoštovati sestavine in jih preobraziti v nekaj slastnega. Vedno mi ne uspe, a tudi od Rammsteinov vsak komad ni najboljši! 😉 Zakaj sem začela s Sit Fitom si lahko prebere tudi v mojem prvem blog zapisu.
Čeprav kuham že leeeeeeeeta, pa sem v zadnjem letu tudi na tem področju zelo napredovala. Preizkusila sem ogromno že obstoječih receptov in na podlagi izkušenj, probavanj in idej, oblikovala tudi nekaj svojih receptov. Če že moram izpostaviti nekaj receptov, na katere sem pa RES ponosna, bi bili to tile.
Pečena polenta z gobami in špinačo >>
Maroški kuskus z zelenjavo, rozinami in arašidi >>
Veliko energije sem vložila tudi v blog zapise, ki jih objavljam vsake dva tedna. Rada kuham in jem, zato mi je v velik užitek it na kosilo/večerjo, tam uživat, malo pofotkat in potem o izkušnji nekaj napisat. V tem letu sem zagotovo najbolj uživala v Casi Mulati v Ljubljani, kjer sva z Domnom praznovala 11. obletnico. Zelo sem ponosna tudi na analizo ponudbe ledenih jogurtov (froyo) v Ljubljani, veliko odziva pa sem dobila tudi na zapis o avokadu in zapisu o tem kako olupiti lešnike. Najbolj ranljiv trenutek v prvem letu Sit Fita pa je bil zagotovo moj zapis o času, ki sem ga decembra preživela v bolnišnici.
V tem letu pa nisem izpopolnila le svojega kuhanja, ampak sem zelo nadgradila tudi svoje znanje stiliranja hrane in fotografiranja. Poglej si no to!
Malo razlike pa vseeno je, ane? 😉 Kaj je ključ do izboljšave?
- kot fotografiranja
- stiliranje hrane
- pripomočki (posoda, tkanina, ozadje)
- fotoaparat (čeprav jaz (še vedno) nimam pravega fotoaparata za food fotkanje)
Velika hvala vsem, ki ste mi pri tem pomagali. 🙂 Projekt ponovnega fotkanja (ki vključuje tudi pregled uporabljenih sestavin in postopka!) pa še vedno poteka in zagotovo lahko najdeš še nekaj fotk jedi, ki so še stare. A ne skrbi, jedi so vseeno odlične. 😉
V tem letu pa nisem le kuhala, stilirala in fotkala, sem tudi pisala in se dogovarjala s super podjetji. Vesela sem, da sem v tem letu sodelovala z:
- Adria Media
- Mladinska knjiga
- Dnevnik
- Lidl Slovenija
- 02.Les
Veselim se nadaljnega sodelovanja z nekaterimi izmed teh in sem navdušena nad prihajajočimi sodelovanji. Hvala vam! 🙂
Moram pa na tem mestu povedati, da sem nad slovensko food sceno vseeno malo razočarana. Vem, da se ne moremo primerjati s tujino – predvsem ZDA, kjer je food scena močno razvita – pa vseeno. V Sloveniji se mnogi ne zavedamo/jo dela, ki je vloženo v tisto fotko in recept, ki ju na koncu dobijo v roke. V ceno je vštet premislek o receptu, sestava recepta, sestavine, kuhanje, stiliranje, fotografiranje, zapis recepta in čas, ki ga nameniš vsemu temu. Najbolj me boli predvsem nepripravljenost na komunikacijo in pošiljanje napačnih signalov. In pa dejstvo, da tudi na tem področju največ velja to, koga poznaš in velikokrat ne to, kar znaš. Nekaj pametnih besed na to temo je zapisal tudi Simon Sketa.
Seveda sem jaz šele na začetku kulinarične poti – ime si moram še ustvariti. Zavedam se tudi, da ne kuham vsevsečnih jedi (tort, pečenk itd.). Moje jedi so malenkost neobičajne, čeprav pripravljene iz znanih in enostavno dostopnih sestavin. A krompirja in mesa v eni jedi pri meni ne boš našel. Ali vseeno obstaja možnost, da me bo v svoje kuhinje (seveda spet le prek receptov, ne fizično! ;)) sprejelo vedno več ljudi? So ljudje pripravljeni na nove okuse? Mislim, da ja. Čeprav me včasih kar popravi žalost. Pa me takrat – večkrat, kot sem pripravljena priznati! – reši moj princ v rdečem peugeotu. Domen, hvala za potrpljenje in vzpodbudo. Življenje s foodijem ni vedno tako romantično, kot se sliši. 😉 Hvala ti. <3
Na koncu pa še ogromna zahvala tebi, ki me bereš. Rada delim dobro hrano, recepte in nasvete s teboj, ker si želim, da v hrani uživaš tako, kot jaz. Ker je dobra. Ker je zdrava. Ker je zadovoljiva. Ker je pol (vsaj zame) življenja dobra! hrana.
Občasno dobim kak lep komentar, ki mi res pogreje moj kuharski srček. <3
- Zadnje tedne precej kuham po tvojih receptih, ki so zares odlični in nekateri so postali že prava klasika (npr. pohančki, zaaaakooooonski!!!). Super ideje, fotke itak za pojest! … Pa še na veliko čudovitih receptov!!!
- @SitFitSi ima odlične. Dosti kuhava po teh receptih in vedno izpade super.
- ta recept je “keeper” v moji kuhinji. Ker smo bolj mesojedi (vsaj moška polovica) sem dodala še popečene trakce iz piščančjih prsi, zelo okusno.
- Fajn se je obneslo, sem uporabila v že kar nekaj jedeh.
Vedno si vabljen/a, da mi sporočiš, kako ti je bila jed všeč, če ji kaj manjka ali pa če imaš kak predlog za jedi ali kar koli. Komentiraj pod posameznimi recepti, na Facebooku, prek Twitterja in Instagrama na #SitFitSi ali pa prek maila. Feedback imam rada, pa naj bo pozitiven ali negativen, kajti le tako se človek uči. 🙂
Takole, dovolj mojih sentimentalnih misli. Sedaj pa je na vrsti anketa! Čeprav mi je kuhanje v največje veselje, pa se s Sit Fitom tako zelo trudim tudi zate. Da bom razumela česa si želiš več in česa manj, sem pripravila eno kratko anketo. Res ni težka in res ni dolga. Sestavljena je iz desetih vprašanj. Med vsemi, ki boste do 4. maja izpolnili anketo, bom izžrebala eno/enega, ki bo prejel super luštno darilo.
Na koncu pa še najlepša hvala, ker si. <3 Te cenim! 🙂